MAKSIMALNA PORABA KISIKA (VO2MAX) 2del

Pozdravljeni,

V prvem članku sem pisal kaj se v telesu dogaja s kisikom in o fizioloških značilnosti ki vplivajo na VO2max. Spoznali smo da je VO2max najbolj odvisen od srčne mišice, pa tudi od sposobnosti mišičnih celic za izkoristek kisika in od koncentracije hemoglobina v krvi. Tokrat pa si poglejmo kaj še vpliva na VO2max.

GENETIKA

Genetika ima pomembno vlogo tako pri osnovnih fizičnih lastnostih, ki določajo kako uspešni bomo pri svojih treningih, kot tudi na VO2max. Če odrasel moški, brez treninga ima VO2max 45 ml/min/kg in začne s 5 letnim treningom v najboljših pogojih, mu njegov VO2max, lahko naraste na 60-65 mlO2/kg/min. To je vsekakor ogromen napredek, vendar najboljši kolesarji imajo VO2max tudi okrog 85 ml O2/min/kg. Kar pomeni, da imajo kolesarji s tako visokimi vrednostmi VO2max že naravno (brez treninga) približno takšne vrednosti, kot povprečen športnik po 5 letih optimalnega treninga. Olimpijski in svetovni prvaki so namreč že rojeni z edinstvenim genetskim potencialom, ki ga z leti težkega treninga razvijejo v sposobnost (Hafner).

Nedavne študije so pokazale, da ni genetsko določena le naša izhodiščna točka, pač pa da je genetsko pogojena tudi sposobnost napredovanja v treningu. Pri večini ljudi se znatno poveča VO2max po šestih mesecih treninga, medtem ko se pri majhnem odstotku ljudi sploh težko pozna kakšen porast v maksimalni porabi kisika (Hafner).

SPOL

Do 12. oziroma 16. leta med spoloma ni nobenih razlik v VO2max. Kasneje pa pride v porabi kisika med spoloma do precejšnjih razlik. Ženske naj bi imele od 15% do 30% manjšo maksimalno aerobno kapaciteto kot moški. To velja za netrenirane osebe. Z treniranostjo se ta razlika zmanjša na 5% do 15% (Vidmar, 2010).
Manjši VO2max pri ženskah se pripisuje manjši mišični masi, manjši količini hemoglobina, manjšemu volumnu krvi in manjšemu utripnemu volumnu srca(Jakovljević in sod., 2006).

STAROST

Na splošno velja, da se vrhunec v maksimalni porabi kisika doseže nekje med dvajsetim in tridesetim letom starosti. Po tridesetem letu starosti pa se začne poraba kisika zmanjševati približno za 1% na leto (Astrand, 1973; Cempla, 1985). Vendar pa je razlog za tako hitro zmanjševanje aerobnih sposobnosti, mogoče najti v dejstvu, da se po tridesetem letu pri večini spremeni življenjski slog, poleg tega pa se tudi fiziološkim učinkom staranja ne moremo izogniti. Ljudje namreč takrat niso več toliko aktivni, količina in intenzivnost treningov se zmanjša, pridobijo na teži, kar posledično že samo po sebi vodi k zmanjševanju aerobne kapacitete. Poleg tega pa se še začnejo fiziološki procesi staranja, ki se kažejo predvsem v delovanju srca in pljuč (Penca, 2009).
Količina krvi, ki jo srce prečrpa se s staranjem zmanjšuje, kot posledica manjšega utripnega volumna srca. Utripni volumen srca pa se manjša zaradi manjše elastičnosti ateriji in posledično večjega perifernega upora. Tudi pljuča niso več tako elastična kot v mladosti. Raziskave kažejo, da moški med 20. in 40 letom predihajo v minuti okrog 140 litrov zraka, medtem ko med 60. In 80. letom predihajo le še 60-80 litrov zraka. Kar pomeni, da v pljuča pride bistveno manj kisika, kar prispeva k zmanjšanju VO2max. Ena od posledic staranja, pa se kaže tudi v nagnjenosti k povečanju maščobne mase. Prekomerna telesna teža pa seveda negativno vpliva na telesne sposobnosti (Penca, 2009).
Znano je, da fiziološke procese staranja lahko precej upočasnimo. Tako Saltin (1990) meni, da lahko z vzdržljivostnim treningom v srednjih in poznejših letih precej ohranimo elastičnost pljuč, poleg tega pa kaže da vplivamo tudi na nasičenost krvi s kisikom, s čimer pomagamo nadomeščati manjši volumen kisika, ki pride v pljuča. Torej da čim bolj ustavimo procese staranja, je potreben reden in dovolj intenziven celosten trening, kar pomeni da ne smemo zanemarjati niti vzdržljivostnega aerobnega treninga in niti treninga za mišično moč (Penca, 2009).

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI TELESA

Človeško telo sestavlja maščobna masa, pusta telesna masa (masa kosti in mišična masa) ter notranji organi (McArdle idr., 1996). Telesna vadba pa vpliva na njihov procentualni delež, ter s tem na zdravje in počutje posameznika.
V športu kot je npr.: kolesarstvo, je za uspeh pomembno pravo razmerje med mišično maso in ostalo maso telesa. Vsak dodatni nepotrebni kilogram se namreč negativno pozna pri vožnji v klanec, poleg tega pa tudi v porabi kisika. Zato imajo vsi vrhunski kolesarji zelo malo telesne mase v obliki maščobe, le tja od tri pa do osem odstotkov, kar pomeni le od tri do šest kilogramov. Za primerjavo naj povem da ima povprečna oseba maščobne mase od 15 do 25 %, kar nanese 10,5 do 17,5 kg. V primerjavi s povprečnimi osebami imajo torej kolesarji občutno manj maščobne mase, zato pa seveda večjo mišično maso. Razlike v teži med kolesarji se zato pojavljajo predvsem na račun razlik v muskulaturi in seveda telesne višine.
Velika količina mišične mase ugodno vpliva tudi na visok absolutni VO2max, saj vzdržljivostni športnik z veliko mišične mase ima posledično tudi več mišičnih mitohondrijev, ki razpoložljiv kisik tudi uspešno porabljajo. Prav zato naj bi imeli veslači najvišje absolutne vrednosti VO2max, saj so navadno visoki in z veliko količino mišične mase. Nekateri moški veslači dosegajo absolutne vrednosti VO2max tudi prek 8000 mlO2/min (Kralj, 2008). Imajo pa razmeroma nizek relativni VO2max, prav zaradi njihove večje telesne teže. Prav tako močnejši (težji) kolesarji dosegajo višji absolutni VO2max, medtem ko relativni pa navadno ni več tako visok. Višje relativne vrednosti VO2max namreč običajno dosegajo lažji kolesarji.

TRENIRANOST

Na razlike v VO2max med posamezniki seveda vpliva tudi treniranost posameznika. Bolj kot je športnik treniran, višji VO2max ima. Seveda pa na treniranost vpliva tudi zgoraj opisan dejavnik – genetika. Od genetike je odvisno kako se organizem odziva na treninge, ter posledično je od nje odvisen napredek pri treningih. Poleg tega naj bi obstajala tudi neka zgornja meja maksimalne aerobne kapacitete, ki je genetsko določena (Vidmar, 2010).
Netrenirane moške osebe imajo med 20 in 30 letom VO2max nekje med 43 in 52ml/kg/min, ženske pa med 33 in 43 ml/kg/min. Trenirani moški v vzdržljivostnih športih pa med 60 in 85 ml/kg/min, ženske pa približno 5 do 15% manj (Vidmar, 2010).

Kako dosežemo dobro treniranost in kakšne so dejanske posledice treningov bom opisal pa v kateri od naslednjih objav.


Lep pozdrav